KASAŠKA  ZVEZA  SLOVENIJE
Maxi Lion

Zadnje dni smo preko medijev spremljali žalostno zgodbo konja Maxija, kot so ga poimenovali na televiziji. Gre za bivšega kasača s polnim imenom Maxi Lion, ki smo ga na naših hipodromih spremljali do leta 2003. Maxi Lion je bil tekom svoje kratke kariere deležen primerne skrbi in ljubezni, žal pa je v zadnjih letih, dolgo po končani karieri, pristal v napačnih rokah. Včeraj se je dokončno poslovil.

Kot krovna organizacija za področje kasaštva, se čutimo odgovorni podati svoje mnenje (čeprav je Maxi »zapustil naše kroge« že davnega leta 2003) zato smo pretekli teden na medije naslovili spodnji dopis. Ostro obsojamo zadnjega lastnika tega konja in hkrati vse tiste, ki za svoje živali ne poskrbijo in morajo svoje življenje končati na tako grozljiv način.

Želimo si in prizadevali si bomo še bolj intenzivno delati na projektu druge kariere upokojenih kasačev, preverjati spoštovanje kodeksa dobrega ravnanja s konji (ki je že nekaj let del našega pravilnika in s tem pravno veljaven), hkrati pa s pristojnimi registracijskimi organi poskrbeti, da bodo neaktivni kasači (tisti, ki niso uradno aktivni v tekmovalni oz. plemenski bazi) označeni kot konji za rekreacijo, katerih lastništvo ni več urejano preko naše zveze. Na tak način lastniki, ki so bili zadnji skrbniki kasačev za časa tekmovalne kariere, ne bodo deležni nepravične obravnave zaradi novih lastnikov, ki ne bi prepisali lastništva konja na KZS.

Upamo ter želimo si, da pristojne službe v Sloveniji mučenje živali začnejo obravnavati strožje, predvsem pa svoj nadzor nad lastniki izven reguliranih konjeniških krogov, ki niso podvrženi stanovskemu nadzoru, okrepijo.

Spodnjo izjavo za javnost objavljamo v celoti.

Generalna sekretarka KZS Nina Lovrenčič

 

Kasaška zveza odločno za ustrezne sankcije zoper mučitelje konj

 

Eden temeljnih kamnov kasaškega športa je spoštovanje do konja. Radi poudarjamo, da je za uspeh v kasaštvu, poleg dela in marljivosti, potreben pravi odnos do konja, ki je partner in ne sredstvo. Dobri rezultati so v končni posledici plod sodelovanja in zdravega sožitja med konjem in rejcem, konjem in trenerjem ali konjem in voznikom. Le psihično ter fizično zdrav konj je primeren za udeležbo na tekmovanjih.

 

Zato kot kasaška zveza odločno zavračamo vse diskvalifikacije, ki so v zadnjih dneh letele na kasaške rejce in trenerje kot skupnost. Na tragičnem primeru Maxija Liona so nekateri želeli celotno kasaško srenjo predstaviti kot brezsrčne mučitelje. Žal se na nas in na naše člane nihče, ne od pristojnih ne od medijev, ni obrnil za pojasnila ali še bolje, za prikaz dejanskega stanja. Pri tematiki mučenja živali se določeni posamezniki in društva radi zatekajo k popularnim stereotipom, s katerimi povzdigujejo sebe in skušajo škodovati kasaškim rejcem in trenerjem. Želeli bi si, da mediji pogosteje pridejo na teren, obiščejo kakšen kasaški hlev ali dirko, in na lastni koži občutijo odnos do konjev pod našim okriljem.

 

Zavedamo se, da se tudi v naši sredi lahko znajdejo posamezniki, ki ne upoštevajo zakonskih in moralnih dolžnosti do živali, a kot krovna organizacija se trudimo takšne izjeme čimprej in čimbolj odločno sankcionirati ter izločiti. V ta namen smo v zadnjih letih v naš pravilnik vključili celoten kodeks dobrega ravnanja s konji in s tem tematiko pravilnega odnosa do konja dvignili čez deklaratorno raven, svoje trditve pa redno dokazujemo s svojimi dejanji.

 

Čeprav smo do svojih članov in tekmovalcev zelo striktni, pa težava nastane po menjavi lastništva. Po prodaji konjev ljudem izven naših društev, se naš nadzor nad lastniki zelo oteži. Nesrečni Maxi Lion je zadnjič na kasaških tekmovanjih nastopil leta 2003, od takrat pa zamenjal vrsto lastnikov. Žal se naše pristojnosti in možnosti na neki točki končajo, želeli pa bi si, da bi država, pristojno ministrstvo ter v končni fazi skupnost kot celota znala vzpostaviti sistem, v katerem se takšni primeri ne bodo več dogajali.

 

Menimo, da je kazanje s prstom na napačnega v tej zgodbi ne le izjemno nepošteno, temveč tudi dejansko kontraproduktivno za reševanje problematike mučenja živali. Za Maxija Liona se mora namreč natančno vedeti, kdo je njegov lastnik, kdo je bil zadnji odgovoren zanj in zakaj je opustil vse svoje zakonske in moralne obveze do živega bitja. Do takšnih moramo imeti kot družba ničelno toleranco.

 

Pravi deležniki, država oz. organi pregona, pa morajo nasloviti težave v zvezi z mučenjem konjev na pravih mestih, predvsem pri lastnikih, ki niso člani posameznih pasemskih združenj. V takih tragičnih trenutkih se najpogosteje izkaže, da so ravno tam najhujši primeri.

 

                                                                                             

                                                                                         Predsednik Kasaške zveze Slovenije

                                                                                              Danilo Steyer

                                                                                             

 

 

SPONZORJI


  • Telekom Slovenije, d.d.
  • Kemofarmacija d.d.
  • Sava zavarovalnica
  • Gospodarsko razstavišče
  • Avto Rajh d.o.o.
  • Iskra PIO
  • Pokojninska družba A
  • Pomurski sejem d.d.
  • CDE d.o.o.
  • Servis Vaco d.o.o.
  • Zavarovalnica Vzajemna
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
  • Carso d.o.o.
  • Zavarovalnica Triglav, d.d.
  • SPAR Slovenija, trgovinsko podjetje d.o.o.